V zadnjih letih smo priča izjemnemu napredku na področju tehnologije, ki je posebej namenjena slepim in slabovidnim. Od pametnih očal, ki v realnem času opisujejo okolico, do inovativnih AI naprav, ki pomagajo pri navigaciji – obdobje od 2024 dalje prinaša slepim uporabnikom večjo samostojnost kot kadarkoli prej. V tem članku bomo pregledali najnovejše dosežke (2024–2025) na tem področju, razložili, kako ti pripomočki delujejo, predstavili tako uveljavljena podjetja (npr. Envision, Solos) kot startupe z inovativnimi rešitvami ter pogledali v prihodnost, kjer se obetajo še tesnejša povezanost umetne inteligence z vsakdanjim življenjem slepih uporabnikov.
(Foto: UI)
Kako delujejo pametna očala in AI pripomočki za slepe?
Pametna očala in sorodni AI pripomočki za slepe združujejo več ključnih tehnologij. Vgrajena kamera zajema sliko okolice v realnem času, umetna inteligenca (UI) pa te slike obdela in prepozna besedilo, predmete, obraze ali druge pomembne informacije. Obdelava lahko poteka lokalno na sami napravi ali – pri zahtevnejših nalogah – v oblaku preko internetne povezave (Wi-Fi ali mobilno omrežje 4G/5G). Večina očal se poveže tudi s pametnim telefonom uporabnika, ki zagotavlja internetno povezljivost in dodatno računsko moč.
Uporaba takšnega pripomočka je zasnovana kot hands-free izkušnja – uporabnik dobi informacije prek glasovnega vmesnika (zvok se predvaja prek majhnih zvočnikov ali kostnega prevajanja zvoka v okularjih očal). Upravljanje poteka bodisi z glasovnimi ukazi bodisi z diskretnimi gumbi ali drsno ploščico na očalih. Na primer, uporabnik lahko reče »kaj je pred mano?« ali »preberi mi ta tekst«, in očala zajamejo sliko ter prek AI podajo zvočni odgovor. Pametna očala tako »slišijo« ukaze in »vidijo« okolico namesto uporabnika ter sproti posredujejo ugotovitve UI. Pravzaprav gre za naprave, ki »slišijo in vidijo svet okoli vas ter podatke pošljejo AI asistentu, da vam pomaga pri določenih opravilih«. Z drugimi besedami – kombinacija kamere, zvočnika, mikrofona, povezave in napredne AI ustvarja digitalnega asistenta, ki slepega uporabnika spremlja na vsakem koraku.
Pomemben del delovanja je tudi povezljivost z oblakom. Napredne funkcije, kot so prepoznavanje kompleksnih objektov ali opis celotne scene, pogosto zahtevajo moč velikih jezikovnih modelov (npr. ChatGPT/GPT-4). To pomeni, da se očala preko telefona ali neposredno prek vgrajene kartice povežejo na splet, pošljejo slikovne podatke na strežnik z AI, ki vrne opis ali odgovor. Tak pristop smo prvič videli leta 2023 pri aplikacijah, kot je Be My Eyes, ki je integrirala GPT-4 in omogočila, da uporabnik pošlje fotografijo AI asistentu in ta odgovori na vsa vprašanja o sliki ter zagotovi kontekstualno vizualno pomoč. Leta 2024 in 2025 pa so takšno konverzacijsko umetno inteligenco s sposobnostjo »vida« začeli neposredno vgrajevati tudi v nosljive pripomočke, ki so predstavljeni v nadaljevanju.
Najnovejša pametna očala z AI (2024–2025)
Na trg prihaja vse več pametnih očal, ki so posebej zasnovana za slepe in slabovidne. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih:
- Envision Glasses – Gre za pametna očala nizozemskega podjetja Envision, ki temeljijo na platformi Google Glass. Očala omogočajo neposredno pretvorbo vizualnih informacij v govor. Specializirana AI programska oprema prepozna besedilo v realnem času (na papirju, zaslonih, embalaži itd.), prepoznava znane obraze, opisuje okoliške predmete in celo prepoznava barve ali svetlobo. Envision očala imajo vgrajeno kamero in zvočnik, upravljamo pa jih lahko z dotikom ali glasom. Zmožna so brati besedila v več kot 60 jezikih ter opisovati okolico in predmete. Opremljena so tudi z glasovnim asistentom in podporo za klice – uporabnik lahko s preprostim ukazom pokliče družinskega člana ali prijatelja ter z njim deli svoj pogled skozi kamero očal. Za zahtevnejše situacije so Envision Glasses leta 2024 dobila integracijo s storitvijo Aira, kar pomeni, da lahko uporabnik neposredno preko očal vzpostavi 24/7 video klic s profesionalnim asistentom, ki vidi prenos kamere in uporabnika usmerja. Envision Glasses tako združujejo avtomatsko AI pomoč (npr. branje in opisovanje) in možnost povezave z dejansko osebo na daljavo, ko je potrebna bolj človeška presoja.
- OrCam MyEye (3. generacija) – OrCam je pionir na tem področju; njihova majhna kamera, ki se namesti na očala, je že pred leti omogočala branje natisnjenega besedila in prepoznavo obrazov v realnem času. Zadnje različice OrCam MyEye pa vključujejo še več umetne inteligence. Na sejmu CES 2024 je OrCam predstavil naprednega AI spremljevalca z integracijo velikih jezikovnih modelov v MyEye. To pomeni, da lahko uporabnik OrCam očala sedaj postavlja naravne vprašanja, naprava pa (tudi s pomočjo internetne povezave) ponudi bolj podrobne in uporabniku prilagojene odgovore. OrCam MyEye tako poleg branja, prepoznavanja obrazov, predmetov in barv zmore podati podrobnejše opise vizualnih prizorov ter ima dostop do spletnih podatkov za širši kontekst. Denimo, če napravo vprašamo »Kaj je na tej sliki?« lahko ponudi opis in še dodatne informacije v zvezi z videnim. Prav tako so dodali funkcijo »Just Ask« (pri ročni napravi OrCam Read 3), ki omogoča, da uporabnik posname besedilo in AI mu povzame vsebino ali odgovori na vprašanja glede prebranega. OrCam ostaja popolnoma zvočen vmesnik – informacije sporoča s sintetičnim govorom neposredno v uho uporabnika. Prednost OrCam naprav je tudi, da delujejo offline za osnovne funkcije (branje, prepoznava), napredne AI zmožnosti pa uporabijo internet po potrebi.
- Solos AirGo Vision – Eden najnovejših vstopov na tržišče pametnih očal je projekt Solos. Njihova očala AirGo Vision, predstavljena sredi leta 2024, se oglašujejo kot prva pametna očala z integracijo GPT-4. V praksi to pomeni, da očala uporabljajo napreden vizualni AI sistem, ki ga poganja ChatGPT/GPT-4, za sprotno analizo vidnega. Ta očala lahko v realnem času obdelujejo slikovni signal in uporabniku posredujejo obilico informacij o tem, kar vidijo. Solos AirGo Vision so zgrajena na osnovi prejšnje generacije (AirGo 3), ki je že omogočala dostop do ChatGPT asistenta, pri različici Vision pa so dodali dvojno kamero v okvir očal, kar »nadgradi asistenta z zmožnostjo videti svet okoli vas«. Uporabnik lahko denimo gleda proti neki stavbi in vpraša: »Hej Solos, kaj je to za ena stavba?«, očala pa posnamejo sliko in preko GPT-4 podajo odgovor v slušalko. Sliši se skoraj kot znanstvena fantastika – nekateri opisujejo izkušnjo kot »ChatGPT na obrazu«. Seveda očala za takšno delovanje potrebujejo stalno internetno povezavo (preko telefona) in storitev je naročniško usmerjena, a predstavlja velik korak naprej v konverzacijski umetni inteligenci za slepe. Solos očala poudarjajo tudi prevajanje v realnem času in druge AI-funkcije – uporabnik lahko npr. vpraša za prevod napisa v tujem jeziku in takoj dobi odgovor.
- Ray-Ban Meta – Čeprav niso namensko razvita za slepe, velja omeniti tudi sodelovanje med podjetjema Meta in Ray-Ban, ki je leta 2023/2024 obrodilo drugo generacijo pametnih očal Ray-Ban Stories. Ta očala so sprva slovela kot modna očala z možnostjo snemanja videa in prostoročnega telefoniranja, a v začetku 2024 so dobila posodobitev z vključitvijo Meta AI asistenta. Zdaj lahko uporabnik reče: »Hey Meta, look and tell me …« in očala bodo posnela fotografijo ter z uporabo AI podala odgovor v uporabnikova ušesa. Na primer, lahko vprašamo »Hej Meta, kaj je pred menoj?« in očala analizirajo sliko pred sabo ter opišejo, kaj zaznavajo – morda »Pred tabo je park s klopjo in drevesi, v bližini pa stoji oseba.« Prav tako lahko berejo napise ali prepoznajo znamenitosti – uporabnik lahko reče »Hey Meta, poglej in mi preberi ta znak« ali »… povej mi več o tem spomeniku«, očala pa sproti prevedejo ali razložijo, kar kamera vidi. Čeprav gre za mainstream izdelek, ki ni primarno mišljen kot medicinski pripomoček, so te nove zmožnosti izredno zanimive tudi za slepe in slabovidne uporabnike. Prednost je v tem, da so Ray-Ban Meta očala estetsko neopazna (videti kot običajna sončna očala) in s takimi funkcijami nakazujejo, da se bodo funkcije asistivne AI čedalje bolj vgrajevale v komercialne izdelke.
Omeniti velja, da poleg naštetih poteka še kup manjših projektov in startup inovacij pri pametnih očalih. Projekt Seleste je npr. poskušal razviti cenovno dostopna AI očala za slepe, a se je (vsaj začasno) ustavil. Podjetja, kot je Google, raziskujejo AR očala z dostopnostnimi funkcijami (čeprav trenutno ni specifičnih izdelkov za ta segment). Vsekakor pa konkurenca narašča, kar pomeni hitrejši razvoj in (upajmo) zniževanje cen teh pripomočkov.
Drugi AI pripomočki: pametne palice, nahrbtniki in senzorji
Napredek ni omejen le na očala – za večjo samostojnost slepih se razvijajo tudi drugi pametni pripomočki, ki uporabljajo AI in senzorje za navigacijo in zaznavanje ovir:
- Pametne bele palice: Klasična bela palica dobiva tehnološko preobrazbo. Izstopa projekt WeWALK, pametna palica, ki je opremljena z elektroniko v ročaju. WeWALK Smart Cane 2 (predstavljena na CES 2025) vključuje ultrazvočne senzorje in kamero za zaznavanje ovir nad višino pasu, ki jih običajna palica ne zazna. Ko senzor zazna oviro (npr. vejo ali znak nad nivojem tal), palica opozori uporabnika z vibracijo v ročaju ali zvočnim signalom. Hkrati se WeWALK poveže s pametnim telefonom in ponuja GPS navigacijo ter glasovnega asistenta. Uporabnik lahko palico vpraša po smeri ali informacijah – npr. »Kje je najbližja kavarna?« – in palica (oz. aplikacija) glasovno odgovori z navodili. Pomembno je, da so te nove funkcije dodane tako, da ne ovirajo osnovne uporabe palice; palica še vedno služi kot tipalo tal in ovir, le da je sedaj nadgrajena z »digitalnimi čuti«. Avtorji članka na portalu Vice so zapisali, da WeWALK Smart Cane 2 dodaja koristne zmožnosti, ne da bi odvzela bistvo bele palice, in da končno vidimo primer, kako lahko AI smiselno dopolni tradicionalni pripomoček. Kot zanimivost: WeWALK v svoj sistem vključuje tudi storitev Google Maps in lokalni javni promet – uporabnik lahko dobi informacije o voznih redih in vodenje do najbližje postaje, vse preko palice in povezanega telefona.
- AI nahrbtniki in oprtniki: Za orientacijo v prostoru več startupov razvija nosljive sisteme, ki se nosijo na telesu (npr. kot nahrbtnik ali telovnik). Eden takih je NOA podjetja Biped.ai, ki je zasnovan kot nekakšen AI »sopotnik« na ramenih. NOA je lahek elektronski telovnik z vgrajenimi kamerami na ramenih, ki ves čas skenirajo pot pred uporabnikom, ter majhnim računalnikom, ki teče na AI algoritmih. Naprava uporabnika glasovno usmerja in opozarja na ovire: preko kostno-prevodnih slušalk (ki pustijo ušesa prosta za okoljske zvoke) sliši navodila kot »čez 10 metrov zavij desno« ali opozorilo »Pozor, ovira pred tabo!«. NOA prepoznava objekte, opisuje okolico in pomaga najti pomembne točke, kot so prehodi za pešce, vrata ali stopnice. Dejansko združuje funkcije, ki dopolnjujejo belo palico in celo psa vodnika – kamera na višini ramen zaznava tudi višje ovire in oddaljene objekte. Sistem vključuje GPS navigacijo, zaznavo ovir in AI opisovanje v enem. Razvijalci pravijo, da NOA deluje podnevi in ponoči (infrardeče kamere za nočno »videnje«), baterija pa zdrži okoli 6 ur. Tak AI »nahrbtnik« uporabniku daje občutek, kot da ima ob sebi digitalnega vodiča, ki mu šepeta napotke – seveda pa se še vedno priporoča uporaba bele palice za osnovni stik s terenom.
- Nosljivi senzorji za zaznavanje ovir: Poleg velikih sistemov, kot sta pametna palica ali NOA, obstajajo tudi manjši gadgeti, ki so namenjeni posamezni funkciji – najpogosteje opozarjanje na ovire. Na primer, startup Strap Technologies razvija napravo Ara, ki si jo uporabnik pritrdi na prsni koš. Ara s pomočjo več ultrazvočnih in LiDAR senzorjev skreira 3D sliko bližnjih ovir in uporabnika usmerja z vibracijami v različnih smereh (levo, desno, zgoraj, spodaj). Lahko si jo predstavljamo kot nekakšno »nadomestilo bele palice«, ki omogoča prostoročno zaznavanje – uporabnik čuti vibracije in ve, iz katere smeri preti ovira, ne da bi mahal s palico. Podobno je na trgu že nekaj časa Sunu Band, pametna zapestnica z ultrazvočnim senzorjem, ki vibrira različno glede na razdaljo ovir spredaj (uporabna kot dopolnilo palice za zaznavo višjih objektov). Tudi BuzzClip je majhna sponka, ki jo lahko pritrdimo na obleko pri višini prs in z ultrazvokom opozarja na predmete pred uporabnikom. Ti senzorji sami po sebi še nimajo »umetne inteligence« v smislu prepoznavanja kaj je ovira, a so dragoceni pripomočki, ki z enostavno tehnologijo (sonar) dodajo dodatno plast zaznavanja okolice in s tem varnosti.
Aplikacije in pametni telefoni kot pripomočki: Čeprav ni povsem tema članka, velja omeniti, da pametni telefon ostaja pomemben kos opreme za slepe. Aplikacije, kot sta Seeing AI (Microsoft) in Lookout (Google), že izrabljajo AI za prepoznavo besedil, predmetov in opisovanje prizorov skozi telefonsko kamero. Leta 2023 pa smo dobili tudi Navidad integracije AI: aplikacija Be My Eyes je vgradila GPT-4, Apple je pri svojih napravah dodal funkcijo zaznavanja vrat in ljudi z uporabo LiDAR senzorja, in celo navigacijske aplikacije (npr. Soundscape) eksperimentirajo z zvočno obogateno resničnostjo. Vse te funkcionalnosti v telefonu se počasi selijo v specializirane pripomočke (očala, palice, itd.), ki smo jih opisali zgoraj. S stališča uporabnika pa je dobro vedeti, da že zdaj telefon z ustrezno aplikacijo lahko v mnogih primerih postane »žepni« AI asistent za vid – a seveda uporaba telefona med hojo ni tako udobna kot uporaba namenskih nosljivih naprav.
Pomoč na daljavo: digitalni vodič prek povezave
Ena od najbolj pomirjujočih misli za slepega uporabnika je, da v primeru nepredvidljivih situacij lahko na daljavo kontaktira nekoga, ki mu pomaga kot bi to storil vodič. Tehnologija od 2024 dalje tudi na tem področju prinaša pomembne izboljšave.
Že omenjena storitev Aira je odličen primer. Gre za storitev, kjer se slepi uporabnik preko pametnega telefona ali očal v živo poveže s profesionalnim agentom. Agent preko kamere vidi, kaj je pred uporabnikom, in ga z glasom usmerja ali opisuje okolico. Sodobna pametna očala so to integracijo še poenostavila – kot smo opisali pri Envision Glasses, lahko uporabnik z očali neposredno pokliče Aira agenta, ne da bi držal telefon v roki. Agent vidi sliko iz očal (ki so v višini oči, kar daje odličen pogled) in lahko pomaga pri recimo prečkanju zapletenega križišča, branju urnika na avtobusni postaji ali iskanju odcepa na neznani poti. Ta koncept »osebnega vodiča na daljavo« bistveno poveča samozavest pri uporabniku, saj ve, da ni prepuščen samo tehnologiji – kadar potrebuje človeško presojo, je ta oddaljena le en klic stran.
Druga priljubljena možnost je Be My Eyes, skupnostna aplikacija, ki povezuje slepe uporabnike z prostovoljci preko videoklica. Če uporabnik potrebuje pomoč (npr. »Katero od teh konzerv je fižol?« ali »Preberi mi rok trajanja na mleku«), sproži klic in prostovoljec, nekje na svetu, ki dobi obvestilo, se javi ter skozi kamero pomaga. Tudi tukaj se dogajajo inovacije – Be My Eyes poleg prostovoljcev uvaja Virtualnega prostovoljca (Be My AI), ki s pomočjo GPT-4 lahko v nekaterih primerih samodejno odgovori na vprašanja o tem, kar kamera vidi. To ne nadomesti povsem človeka, je pa odličen hibrid med AI in človeško pomočjo: AI takoj poda osnovne informacije, če pa uporabnik potrebuje dodatno razlago ali če AI ne ve odgovora, se sistem ponudi povezati z dejanskim prostovoljcem.
Pomembno je poudariti, da se izboljšuje tudi kakovost povezljivosti za te storitve. Z omrežji 5G in vedno boljšim pokritjem mobilnega interneta lahko slepa oseba precej zanesljivo pretaka video v živo med sprehodom po mestu. To pomeni, da storitve, kot sta Aira in Be My Eyes, delujejo tekoče in v realnem času. Predstavljajte si, da stopite v ogromno novo letališče: v prihodnosti boste morda le rekli »pokliči asistenta« in nekdo (ali AI) vas bo prek kamer v vaših očalih vodil do izhoda ali do ustreznega gejta, kot bi imeli osebnega vodiča ob sebi. Ta scenarij se iz znanstvene fantastike spreminja v realnost.
Kam gre tehnologija? – Pogled v prihodnost
Ko gledamo naprej, se zdi, da smo šele na začetku revolucije, ki jo prinaša povezava nosljivih pripomočkov in umetne inteligence. Samostojnost slepih in slabovidnih bo v prihodnosti verjetno še večja, saj bodo tehnologije bolj integrirane, intuitivne in vseprisotne.
Ena smer razvoja je zagotovo še tesnejša integracija z jezikovnimi modeli, kot je ChatGPT. To pomeni, da bomo imeli vedno bolj pogovorne pripomočke. Namesto vnaprej določenih ukazov bomo z napravami lahko klepetali kot s prijateljem. Predstavljajmo si očala, ki bodo razumela kompleksna vprašanja: »Ali je v hladilniku kaj, s čimer lahko pripravim kosilo?« in bodo znala odgovoriti ne le kaj je v hladilniku, ampak predlagati recept – podobno kot zmore GPT-4 v virtualnem okolju, a tukaj na podlagi dejanske slike hladilnika. Ali pa, da vprašamo pametno palico: »Kje sem trenutno in kaj je okoli mene?«, pa nam bo AI asistent združil podatke GPS, kamere in zemljevidov in odgovoril: »Nahajaš se v parku Tivoli, okoli tebe je travnik, 5 metrov pred tabo je klop, levo od tebe (ob 10. uri) je otroško igrišče.« Tak nivo kontekstualnega razumevanja je na obzorju razvoja.
Druga pomembna smer je miniaturnost in nemoteča integracija. Trenutno so nekateri pripomočki (npr. AI nahrbtnik) še precej opazni ali okorni za nošenje daljši čas. A kot vse tehnologije bodo tudi ti sčasoma postali manjši, lažji in bolj udobni. Morda bodo čez nekaj let AI kamere in senzorji že tako majhni, da jih bo mogoče vgraditi kar v okvir običajnih očal ali v obleko. Tudi baterije se bodo izboljšale, kar pomeni daljše delovanje brez polnjenja. Velika podjetja, kot sta Apple in Google, vlagajo v AR očala – ko (in če) bodo ta postala mainstream, lahko pričakujemo, da bodo imela vključene tudi močne funkcije za opisovanje okolice in dostopnost (končno bo lahko vsako očalo imelo »način za slepe«, ne le specializirani izdelki).
Pomembna vizija je tudi večja avtonomija pri mobilnosti. Nekateri razvijalci že govorijo o tem, da bi kombinacija kamer, AI in povezljivosti lahko nekoč omogočila avtomatizirano navigacijo: nekaj podobnega avtopilotu za pešce. Čeprav se popolna nadomestitev psa vodnika ali bele palice zdi še daleč, ni nemogoče, da bo tehnologija v prihodnosti zmogla skoraj enako zanesljivo peljati slepo osebo po pločniku, prepoznati in reagirati na semaforje, obiti ovire in najti ciljno lokacijo. Trenutni pripomočki (WeWALK, NOA, Ara …) so prvi koraki v to smer – vsak pokriva en del (palica tla in osnovne ovire, NOA višje ovire in navigacijo, itd.). Če se te tehnologije združijo, bi dobili zelo celovitega asistenta. Seveda bodo vedno ostajale situacije, kjer bo človeška pomoč nepogrešljiva, a cilj razvoja je, da bi slepa oseba lahko večino vsakodnevnih opravil opravila samostojno, s podporo diskretne pametne tehnologije.
Kot nekdo, ki z zanimanjem spremlja te novosti in ima v mislih dobrobit slepih uporabnikov, me razvoj navdaja z optimizmom. Tehnologija, ki je bila še pred nekaj leti draga in redka, postaja dostopnejša in bolj uporabniku prijazna. Najpomembnejše pa je, da ustvarjalci teh pripomočkov čedalje bolj vključujejo slepe in slabovidne v razvojne procese – s tem zagotavljajo, da naprave res naslovijo prave potrebe in se prilagajajo različnim uporabnikom. Morda nas v naslednjih letih čaka čas, ko bo izkušnja slepe osebe ob sprehodu po mestu skoraj tako bogata z informacijami kot izkušnja videče osebe – le da bodo te informacije podane preko drugega čutila, sluha.
Sklepna misel: Tehnologija pametnih očal in AI pripomočkov za slepe od 2024 dalje kaže jasen trend – večja neodvisnost, več informacij in boljša povezanost. Čeprav nobena naprava ne more povsem nadomestiti človekovega vida, lahko z kombinacijo kamer, senzorjev in umetne inteligence slepim in slabovidnim močno olajša življenje. Kot pravi pregovor, je znanje moč; tukaj pa bi lahko rekli, da je opisano okolje moč – moč za samostojno in samozavestno raziskovanje sveta. Sam se iskreno veselim dne, ko bodo takšni pametni spremljevalci tako razširjeni in izpopolnjeni, da bodo lahko vsakemu slepemu posamezniku odprli nov svet možnosti.