Zanimalo me je mnenje pisateljice in pesnice Nine Kosmač glede uporabe uporabe umetne inteligence pri pisanju knjig, zato sem ji zastavil tri vprašanja v zvezi s prihodnostjo tiskane knjige.
Miha: Nina, ali umetna inteligenca pomeni konec pisateljstva kot poklica?
Nina: Morda imam preveč romantično vizijo o književnosti, vendar ne verjamem, da je umetna inteligenca smrt za pisatelje. Zagovarjam umetno inteligenco, kajti nekaterim je ali bo lahko v pomoč pri pisanju. Seznanjena sem z generatorji AI, kjer lahko s pomočjo in v zelo hitrem času napišeš kratko zgodbo ali roman, vendar tega do sedaj nisem uporabljala.
Miha: Kaj nam lahko poveš v zvezi s prihodnostjo tiskanih oblik knjig?
Nina: To je vprašanje za založbe ali JAK. Odrasli bralci vedno bolj posegajo po »šund« literaturi, vendar verjamem, da je to minljiv trend. Večina vedno bolj bere knjige preko spleta. Slovenski najstniki posegajo po knjigah v angleščini, ne glede na šolske iniciative pri spodbujanju branja v slovenskem jeziku. Kulturniki se pritožujejo nad pomanjkanjem sredstev namenjenih slovenskim knjigam…
Po drugi strani pa, če gledamo trende v New Yorku, branje tiskanih izvedb knjig doživlja neke vrste renesanso. Izjemno so obiskani krožki, kjer vsak na glas bere priljubljenega klasika, brez prisotnosti mobilnih telefonov. Na nek način uvajam pri predavanjih tudi sama ta sistem.
Miha: Kaj je tvoj največji dosežek pri pisanju knjig?
Nina: Mislim, da predlog Mestne knjižnice v Ljubljani mojega romana Utvare kot dobre knjige.