Pozdravljeni. Moje ime je Katja Škerlj. Stara sem 42 let in namenjena mi je bila prav posebna preizkušnja. V življenju se kdaj pa kdaj zgodi, da si na napačnem kraju in počneš napačne stvari. Tako se je meni pripetilo 14. novembra 1991, ko sem bila stara 11 let. Tisto popoldne sem si zaželela pečen kostanj in sem na domačem štedilniku v kuhinji zakurila ogenj. Moja neučakanost mi je velela naj dolijem alkohol, da bo ogenj bolj gorel. Plastenka z alkoholom je nato potegnila ogenj, eksplodirala ter se razlila po meni.
(Foto: Katja Škerlj)
Imate tudi vi svojo zgodbo, ki je zaznamovala vaše življenje in jo želite deliti z ostalimi? Objavite jo na naši spletni strani v rubriki Moja zgodba. Pošljite nam svojo zgodbo na elektronski naslov info@portal100.si
Na srečo je bila takrat moja starejša sestra v dnevni sobi in je takoj prihitela k meni, me pokrila z odejo in me tako rešila pred ognjem, za kar ji bom večno hvaležna, saj mi je rešila življenje. Po njenih krikih je v hišo pritekel oče, ki me je nato v naročju odnesel do avtomobila. Do bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici me je nato odpeljal moj stric. Tam so me oskrbeli in zaradi hudih opeklin odpeljali z rešilnim vozilom v Univerzitetni Klinični center Ljubljana. Utrpela sem opekline tretje stopnje po 39 % telesa, žal tudi po obrazu. Ogenj pač ne izbira in kjer se te dotakne pusti sledi. Naj tukaj dodam, da pečen kostanj še vedno obožujem. V bolnišnici sem preživela skupaj 2 meseca in imela 8 operacij. Ker sem bila veliko časa na postelji sem se morala naučiti tudi ponovno hoditi. Mišice so bile oslabljene in tudi pisala sem na začetku s težavo.
Prvi meseci po nesreči so bili zelo težki. Počutila sem se ujeto v telesu, ki ga nisem poznala. Nisem želela ven, nisem se hotela niti slikati. Na srečo pa imam krasne starše, krasno sestro in krasne prijateljice ki so mi bili vedno v veliko oporo. V šoli sem bila nekaj mesecev odsotna a so mi dovolili dokončati razred. Tega sem bila seveda zelo vesela, saj bi drugače izgubila vse drage sošolke in sošolce. V šoli so me vsi lepo sprejeli, saj so jih učitelji dobro pripravili na ponovno snidenje. Od nesreče sem seveda po videzu drugačna in vedno pritegnem poglede ljudi. To je všteto v ceno. Na to kako reagirajo ljudje, ki me prvič vidijo nimam vpliva. Velikokrat sem slišala razne opazke o mojem videzu a se nanje ne oziram. Včasih me sicer tudi še prizadenejo, saj sem tudi jaz samo človek. A življenje gre naprej. Življenje je lepo, čeprav nam postavi včasih težke preizkušnje a iz vsake izkušnje, še tako težke se lahko veliko naučimo. Samo od nas je odvisno kako bomo peljali naprej svoje življenje. Po končani srednji šoli sem se tako vpisala na Ekonomsko fakulteto in jo tudi uspešno dokončala, na kar sem zelo ponosna.
(Foto: Katja Škerlj)
Ker imam rada knjige sem pomislila, zakaj pa ne bi poskusila napisati mojo izkušnjo in tako je nastala knjiga z naslovom V moji koži. Knjiga je bila meni kot neka vrsta osvoboditev, saj sem na papir zlila vse kar se mi je dogajalo in se dobesedno razgalila do kosti, saj je to res zelo osebna izpoved. Opekline so le en del in zagotovo niso najhujše kar se mi je zgodilo v življenju. Mladim sem želela predati sporočilo naj se sprejmejo taki kot so, ker taki kot so, so čudoviti. Pri časopisu Delo sem zasledila članek, da tretjina dijakinj razmišlja o lepotnih operacijah in to je meni zaskrbljujoče. Jaz nisem imela nobene lepotne operacije. Pri štirinajstih letih sem se odločila, da ne grem več na nobeno operacijo. Sprejela sem svojo novo podobo in dojemam svoje opekline kot bi bile tetovaže. Ne smemo se primerjati z drugimi. Zavedati se moramo, da smo edinstveni in to ceniti. Naše napake, ki mislimo, da jih imamo sploh niso napake a le bistvena stvar, ki nas loči od ostalih. Nihče drug ni kot vi in to moramo spoštovati in biti za to hvaležni.
Avtor: Katja Škerlj
Za več informacij in naročilo knjige se obrnite na spodnji kontakt:
Elektronski naslov: katja.skerlj@gmail.com
Naročilo knjige>>