Vsa srečna in vesela, ko sem izvedela, da sem dobila službo v računovodskem servisu kot referentka v računovodstvu. Marsikatero službo sem delala v življenju, a ta služba je bila zame izziv. Res sem si želela delati v bolj umirjenem okolju, kjer ni fizičnega dela. Prostor/sobo smo si delile štiri sodelavke. Ostalih 5 sodelavk je bilo v drugih prostorih.
Imate tudi vi svojo zgodbo, ki je zaznamovala vaše življenje in jo želite deliti z ostalimi? Objavite jo na naši spletni strani v rubriki Moja zgodba. Pošljite nam svojo zgodbo na elektronski naslov info@portal100.si!
Prvi teden so me dali za računalnik. Sodelavka mi je na hitro pokazala, kaj moram delati in je šla v drugi prostor. Ostali dve, ki že dalj časa delata sem spraševala za pomoč. Rekli sta, da tega dela ne delata oni dve in da ne moreta pomagati, ker ne znata. Tretja sodelavka je bila nova kot jaz. Sama sem bila izgubljena, saj prvič delam te stvari za računalnikom. Vsa zmedena sem konstantno nekaj spraševala sodelavko, ki me uvaja, a odgovor je bil hiter, da nisem sledila. Karkoli sem vprašala sem dobila aroganten odgovor v tem smislu “dj deli in manj sprašuj”, zato sem nehala s konstantnimi vprašanji in delala kar sem mislila, da je bilo prav. Seveda, da je bilo veliko stvari narobe, saj nisem imela nobene dodatne razlage, nisem imela pojma kaj sploh moram točno delati. Mentorica ni imela časa zame, saj je imela toliko dela, da je bilo premalo usposobljenih delovk. Prvic sem delala na takem delovnem mestu.
Drugi teden je bil moj partner pozitiven na korono, sama sem bila negativna. Zato sva se z direktorico dogovorile, da vseno pridem delati, saj sem bila pred tem več kot eno leto doma na porodniški. Želela sem si delati. V času karantene, ko sem delala sem se vsak dan testirala in bila negativna. V tem tednu so mi dodelili drugo delo. Nobene pomoči, en dan sem bila toliko jezna in živčna, ker mi ni nič šlo, da so opazile še druge. Na koncu skoraj živčnega zloma mi končno po eni uri matranja ena sodelavka pride in mi nekaj pove, da določen okvirček ne smem pritisniti. Ko sem imela že dovolj vsega sem rekla sodelavki, ki je bila tudi nova kot jaz, da moram nujno na malico. Po malici pridem v skupni prostor in je nastala čista tišina. Sem vedela, da sta sodelavki imele o meni marsikaj za povedati. Čez nekaj minut me že direktorica kliče v pisarno. Me vpraša kako se mi zdi in ali se vidim v tej službi. In ji povem, da novi delavec mora imeti mentorja poleg sebe, ne pred mano ampak poleg sebe. S tem se direktorica ni strinjala češ, da se bom sama največ naučila in da so tako uvajanje imele vse. Nisem vedela sploh kaj bi ji rekla na tak neumen odgovor. Konec drugega tedna mi napiše direktorica v nedeljo, da so tri pozitivne in še čakajo pcr test in da je po vsej verjetnosti tudi ona(direktorica pozitivna). Koristim ure, ko bi morala biti doma v času karantene. V redu.
Konec tretjega tedna sem tri dni zapored pisala direktorici kdaj pridem v službo? Mi napiše po smsu, da sem jutri v pon. doma, ker so pozitivne. Češ, da sem jih jaz okužila, čeprav sem bila negativna. Odsotnost od dela plača firma. Drugi dan spet pišem, sem spet doma. Tretji dan spet pišem, sem spet doma in jo prosim naj mi javi kdaj lahko pridem nazaj v službo. Mine cel četrti teden in nič ne javlja, jo kličem v nedeljo in mi prekine in napiše po smsu, da se vidimo v torek.
Pride ponedeljek in poglej ga zlomka. Ob 19h mi nekdo pozvoni na domofon in pravi, da moram priti podpisati pošto. Pridem do poštarja in se predstavi, da je detektiv, mi pokaže značko in me prosi naj podpišem listek za prevzem pošiljke. Preden sem podpisala sem morala prvo kuverto odpreti, saj me je res zanimalo kaj je notri. ODPOVEDNA POGODBA. 7 dni odpovednega roka plača firma. Šokirana sem bila. Jaz pa nekonfliktna, nobenega spora nisva imeli z delodajalko in potem si prislužim detektiva domov. Kasneje izvem še od dveh sodelavk, da sta prav tako dobile preko detektiva odpovedno pogodbo. Očitno ima nekaj od zavoda za zaposlovanje. Že pred mano so dobile tri odpoved. Je bilo takoj vse sumljivo. Kaj imajo delodajalci od tega, da konstantno menjajo delavce? Kam smo prišli? Če nekdo ni za to delovno mesto, a je toliko težko poklicati na eno kavo ali pisarno in povedati, da te ne vidi v svojem podjetju in da si poiščeš bolj primerno službo. Sprejmeš kritiko hvala adijo in greš naprej. Čeprav delodajalki ni bil namen, da bi katera koli od novih ostala. Niti malo človečnosti in slabe vesti, da bi nekomu detektiva pošiljal, da ti izroči odpovedno pogodbo. Razumem, da ni vsak za vse, a je potreben tudi pogovor. Vsi moramo delati za najemnine, račune, otroke, vrtce in šole… ampak tak odnos in spoštovanje do delavcev je grozen. Po celotni zgodbi, kdo je bil pozitiven mi pove ena sodelavka od teh štirih, ki je sedela poleg mene, da ni bila pozitivna ampak, da je bil njen otrok pozitiven, ona pa negativna. Direktorica, ki je rekla, da je tudi pozitivna je cel čas delala in mi lagala.
Avtorica je želela ostati anonimna.