V sredo, 16. februarja, smo se pridružili slepim in slabovidnim na tretji uri učenja Slovenskega znakovnega jezika. Gre za pilotni projekt, ki nastaja pod okriljem odbora inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije ter delovne skupine Odločen korak pri Kulturno-prosvetnem športno in rekreativnim društvu slepih in slabovidnih “Karel Jeraj”.

Tečaj Slovenskega znakovnega jezika
(Foto: arhiv / Odločen korak)

Slepi in slabovidni se slovenski znakovni jezik učijo pod mentorstvom Natalije Spark, ki je bila slovenka leta 2020. Natalija se s tolmačenjem slovenskega znakovnega jezika poklicno ukvarja že dvajset let.

Natalija Spark je univ. dipl. pedagoginja, andragoginja, magistrica psihosocialne pomoči in tolmačka Slovenskega znakovnega jezika.

“Na eni strani imamo gluhe, ki ne slišijo in uporabljajo znakovni jezik, na drugi strani pa imamo slepe, ki uporabljajo sluh in ne vidijo. Tako smo prišli do ideje, da bi slepe in slabovidne znakovnega jezika naučili po metodi videčih. To pomeni, da nebi uporabili jezik gluhoslepih, ki tudi obstaja, to pa zato, ker slepi slišijo. Meni je to predstavljalo velik izziv, ker nimam prav veliko izkušenj s slepimi in slabovidnimi.” je povedala Natalija.

Slepi in slabovidni se Slovenski znakovni jezik učijo na način, da jim Natalija razloži posamezno kretnjo – kaj pomeni in kako se jo pokaže. Ker Natalije in njenih rok slepi in slabovidni ne vidijo, ima vsak izmed njih svojega prostovoljca, ki mu pokaže kretnjo z rokami – seveda pa na pomoč vsakemu priskoči tudi Natalija, če se komu kaj zatakne.

Slepi in slabovidni že tretje leto osvajajo Slovensko planinsko pot. Tudi letos jih čaka kar nekaj pohodov, prva dva so opravili pretekli vikend, in sicer na Slivnico in na Mrzlico. Slepi in slabovidni pa se srečujejo tudi z gluhimi osebami, ki strežejo v planinskah kočah. Gluhi strežejo v planinskih kočah je prav tako projekt, ki se izvaja pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Svoje znanje Slovenskega znakovnega jezika pa bodo slepi in slabovidni uporabili pri komunikaciji z gluhimi, ko bodo v kočah naročevali hrano in pijačo. Prav v tem projektu je med slepimi in slabovidnimi zrasla ideja, da bi tudi sami znali pokazati gluhim kakšno kretnjo.

Skupinska fotografija Slivnica
(Foto: arhiv / Odločen korak)

Ana Oražem je ena izmed slepih udeleženk učenja Slovenskega znakovnega jezika. “Natalija zelo dobro opiše kretnje, pokaže jih zelo nazorno, tako da jih ni težko razumeti. Če pa kdo pokaže kretnjo narobe, pride Natalija do njega in mu pomaga. Sicer ima vsak svojega pomočnika, ki nam prav tako pomaga, da naredimo kretnjo čim bolj pravilno.”

Slepe in slabovidne čaka še kar nekaj ur učenja, saj se bodo Slovenski znakovni jezik učili predvidoma do konca maja.

Deli članek